»V celoti gledano Pregelj več kot korektno izpelje to, kar si je – vsaj tako se zdi – zastavil na začetku: svetlo pripoved o temnejših straneh življenja.«
»Na koncu poti so skrivnosti neznanega. Jutra so sončna, Deževna. Meglena. Temna ali svetla. Na mizah sadje življenja. V srcih nemiren šepet nemirnega časa.«
»Vas raziskave pripeljejo tudi na 'temno stran interneta'?«
»Smeh je sicer po njegovem mnenju 'vedno na temni ali pa vsaj temno sivi podlagi, zato da zažarijo njegove barve, ki niso vse svetle, so sončno rumene, smeh pa je lahko tudi v bolj grenkih odtenkih, lahko je tudi zelen'.«
»Začetek branja je bil težek, saj pripoved preskakuje v času in prostoru, težko sestaviš sklenjeno zgodbo in zato težje slediš poteku dogajanja. Ampak več kot sem prebrala, bolj sta mi deli postajali všeč, predvsem Angel pozabe.«
»Kako so temnejši dihurji pribežali v deželo svetlejših dihurjev in kaj vse se je moralo zgoditi, da so lahko sklenili prijateljstvo.«
»Čeprav kopalnica po tlorisu deluje zelo temno, jo s spalnim delom ločuje steklena stena, zato je zelo svetla.«
»Analiza genoma razkrila fenotipske lastnosti, kot so visoka pigmentacija kože in temna barva oči, ki so v popolnem nasprotju s prejšnjimi rekonstrukcijami, ki prikazujejo moškega s svetlo poltjo in svetlimi očmi.«
»To je bila najtemnejša skrivnost mojega življenja.«
»Z 'igro' svetlobe in sence, s svetlim in temnim ter s kompozicijo poudarja in/ali izpostavlja posamezne podrobnosti.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju